Strop, zapisan v številkah
Kdo sme v Sloveniji prirejati spletne igre
Največ dva prireditelja klasičnih iger, do 15 igralnic in 45 igralnih salonov. Spletna igra pri tem ni samostojna vrsta koncesije, ampak dodatek k tisti, ki je že podeljena.
Vsaka pravna trditev na tej strani ima ob sebi številko člena, vsaka številka operaterja pa člen njegovih pogojev.
Izhodišče je izključna pravica države
Prvi odstavek 3. člena postavi celotno stavbo na eno poved:
Prirejanje iger na srečo je izključna pravica Republike Slovenije, razen če s tem zakonom ni drugače določeno.
Drugi odstavek dodaja, da se igre smejo prirejati le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. Vse ostalo v zakonu je opis izjeme od tega pravila in pogojev, pod katerimi jo država podeli.
Zato je izraz »licenca« pri nas nekoliko zavajajoč. Slovenski mehanizem je koncesija, torej pogodba med državo in konkretno družbo, ne dovoljenje, ki bi ga dobil vsak, kdor izpolni objavljene pogoje.
Strop je zapisan v številkah
Peti odstavek istega člena postavi zgornje meje. Klasične igre na srečo smeta trajno prirejati največ dva prireditelja. Za posebne igre je mogoče podeliti koncesije za največ 15 igralnic in 45 igralnih salonov.
Tretji odstavek 3. člena našteje merila, po katerih vlada in minister odločata o podelitvi in podaljšanju. Med njimi so nasičenost trga, trajnostni razvoj, družbeni in okoljski učinki, turistična utemeljenost, izkušnje prosilca, finančna sposobnost in poravnane davčne obveznosti.
Šesti odstavek naloži ministrstvu za finance, da vodi registre koncesionarjev, prirediteljev, igralnic in igralnih salonov. Ti registri so tisto, kar država o tem trgu objavi. Zakaj v isti sapi ne objavi tudi nasprotnega seznama, opisuje stran o tem, zakaj seznama blokad ni.
Splet ni samostojna vrsta koncesije
Prvi odstavek 3.a člena je za to stran ključen:
Igre na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih (v nadaljnjem besedilu: spletne igre na srečo) lahko prirejajo le gospodarske družbe, ki imajo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah, in sicer le tisto spletno igro na srečo, ki se določi v koncesijski pogodbi, ki jo skleneta koncesionar in minister, pristojen za finance.
Preberite ta odstavek dvakrat. Spletna ponudba je vezana na že obstoječo koncesijo, njen obseg pa je omejen na igre, ki so poimensko zapisane v koncesijski pogodbi.
Iz tega sledi, da vloge za samostojno spletno koncesijo ni kam vložiti. Ponudnik mora najprej priti v prostor s stropom iz prejšnjega razdelka.
Zakaj se tuji operater sem praktično ne prebije
To je sklep, ne citat, in ločnico je pošteno postaviti na glas.
Prepovedi, ki bi se glasila »tuja družba koncesije ne more dobiti«, v zakonu nismo našli. Iz sestavljenih delov pa slika izpade jasno: država ima izključno pravico, mest je največ dva plus 15 plus 45, spletna igra pa se podeli samo tistemu, ki eno od teh mest že zaseda. Prosto mesto zato ni pravna, ampak aritmetična kategorija.
Igralnice, ki jih ta stran opisuje, se posledično sklicujejo na licenco od drugod. Kaj taka številka dokazuje in česa ne, razčlenjuje stran o tujih licencah.
Kaj ta strop pomeni za bralca, ki preprosto išče spletno igralnico, pove stran o tem, kaj je slovenski online casino.
Kaj je v registru in kaj v njem ni
Izvleček iz registra koncesionarjev za prirejanje spletnih iger na srečo v igralnici je objavljen kot PDF na temeljni strani gov.si o igrah na srečo. Vpis v tem dokumentu pomeni, da je družba sklenila koncesijsko pogodbo z ministrom.
Odsotnost iz njega pomeni natanko eno stvar: slovenske koncesije ta ponudnik nima. Ne pomeni, da je bila zoper njega izdana odločba, in ne pomeni, da igralcu grozi globa. Kaj se v takem primeru zgodi in komu, pove stran o tem, kaj pravi zakon.
Kdo register vodi in kdo nadzoruje, sta dve različni vprašanji z dvema različnima naslovoma. Ločuje ju stran o tem, kdo nadzoruje.
